• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tankoslúšnost tudi tenkoslúšnost -i [druga oblikatən] ž (ū) 

  1. 1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum
  2. 2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek