1. predmet, v katerega se strelja za vajo, na tekmovanju:postaviti tarče; zgrešiti tarčo; streljati v tarčo; papirnata tarča; tarča na lepenki / kupiti tarčo predmet z narisanimi koncentričnimi polji za vajo v streljanju // navadno v povedni rabi predmet, v katerega se strelja:umikajoči se so bili tarča sovražnika; letala so si za tarčo izbrala most / postojanka je postala tarča napadov ♦fiz. priprava, na katero se usmeri curek delcev pri proučevanju reakcij med delci in atomi, atomskimi jedri
2. ekspr., v povedni rabi oseba, stvar, na katero se nanaša kako negativno dejanje:biti tarča šal, zbadljivk; njihovo ravnanje je postalo tarča kritike, napadov
Dostopnost