tát -ú tudi -a m, mn. tatóvi stil. táti, im. mn. stil. tatjé (ȃ)
1. kdor krade:tat je pobegnil; izslediti, prijeti, zalotiti tatu; varovati pred tatovi; izurjen tat; kurji, živinski tat; tatovi drevesc; tatovi in pretepači; plazi se kakor tat / ekspr.: literarni tat; lovski tat divji lovec // kot psovka tat tatinski ●prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti; preg. tatiče obešajo, tatove izpuščajo za manjši prestopek se navadno huje kaznuje kot za velik
2. ekspr. kdor povzroči, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete:tat dobrega imena; šalj. veseljak in devištva tat / tat njihove sreče
Dostopnost