távžent [žənštev. neskl. (ȃnižje pog. 

  1. 1. tisoč
    1. a) v samostalniški rabi: šteti do tavžent; dva tavžent in tri tavžent je pet tavžent
    2. b) v prilastkovi rabi: plačati točno tavžent dinarjev; bilo je od dva do tri tavžent ljudi; te spremembe so nastale v nekaj tavžent letih / tudi sklonljivo v pet tavžent(ih) primerih / elipt. za to boš plačal dva tavžent dva tisoč dinarjev; dva tisočaka // kot kletvica tavžent hudičev, ti kaj koristi, če si pošten
  2. 2. izraža nedoločeno večjo količino: tavžent ljudi me je že to vprašalo; imeti tavžent opravkov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek