• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tečnôba -e ž (ó) 

  1. 1. lastnost tečnega človeka; tečnost: izogibati se koga zaradi njegove tečnobe / vdano prenašati bolnikovo tečnobo
  2. 2. slabš. tečnež: škoda, da pride tudi ta tečnoba / kot psovka molči, tečnoba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek