• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tég -a m (ẹ̑) knjiž. 

  1. 1. nategovanje, vlečenje: teg zlomljene roke; sila tega
    ♦     alp. s tegom vrvi preplezati steno z enakomernim nategovanjem, vlečenjem vrvi zaradi varovanja, opore pri plezanju
  2. 2. sila nategovanja, vlečenja: teg popusti; povečati teg



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek