tegôba -e ž (óknjiž. 

  1. 1. težava, neprijetnost: prenašati tegobe; vojne, zimske tegobe; tegobe nosečnosti, življenja; mraz, lakota in druge tegobe
  2. 2. ed. neugodno čustvo ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: prevzela ga je tegoba / ekspr. srce se mu napolni s tegobo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek