televizíja tudi televízija -e ž (ȋ; í) 

  1. 1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo: izum televizije / barvna televizija pri kateri so slike vidne v barvah; črno-bela televizija pri kateri so slike vidne v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; kabelska televizija pri kateri se slike in zvok prenašajo po kabelskem omrežju
  2. 2. televizijski sprejemnik: vključiti, pog. odpreti, prižgati televizijo
     
    ekspr. rad sedi pred televizijo, pri televiziji rad gleda televizijski spored
  3. 3. ed. sredstvo za tako prenašanje slik
    1. a) namenjeno javnosti: tekmo bo prenašala televizija [TV]; tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji
    2. b) namenjeno samo določenemu uporabniku: industrijska televizija; uporaba televizije v bankah // dejavnost, vezana na to sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije
  4. 4. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: direktor televizije / ljubljanska televizija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek