temà -è in tèma -e [təm] ž, rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀)
1. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba:nastala je tema; oči so se privadile teme, na temo; pesn. črna tema; ekspr. egiptovska tema popolna; gosta tema; tema v sobi; svetloba in tema / tema se dela temni se; knjiž. tema lega po dolinah; ekspr. na poti jih je ujela tema; ekspr. bliski parajo temo; knjiž. mrak se gosti v temo; ekspr. trd(n)a tema / tema noči, sobe / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pokazati se iz teme; oditi v temo; tipati po temi; sedeti v temi; oditi pred temo / v povedno-prislovni rabi: bila je še tema; zelo tema je; tema je kakor v rogu; ekspr.: tema je, da bi jo lahko otipal, rezal; taka tema je, da ne vidiš prst pred nosom; pren. iz teme preteklosti vstaja podoba davnih časov
2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa:tema se zgrinja nad dušo; tema duha / tema obupa, zmedenosti / v njegovih mislih je tema
3. knjiž. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje:ljudstvo se upira nasilju in temi / kulturna tema; tema neznanja
4. zastar., v prislovni rabi izraža veliko količino:na jezeru je tema divjih gosi; kupcev je bilo tema ● ekspr. toliko jih je, da se tema dela od njih zelo veliko jih je; ekspr. tema se mi dela pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mi zdi, da nič ne vidim; ekspr. lačen sem, da se mi tema dela pred očmi zelo lačen; ekspr. znanstveniki so glede tega pojava dolgo tavali v temi v nevednosti, neznanju; ekspr. to obdobje je še zavito v temo je še nepoznano, neraziskano
Dostopnost