temáčnost -i [təmž (á) lastnost, značilnost temačnega: temačnost celice / ekspr. temačnost pesmi
● 
ekspr. zgodnji mrak se je gostil v temačnost stanje ozračja, ko še ni popolnoma temno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek