1. zgornji, obli del glave med čelom, senci in tilnikom:lase na temenu ima že redke / potisniti klobuk na teme / teme lobanje ●ekspr. bil je poštenjak od pet do temena bil je zelo pošten; ekspr. od temena do podplatov ga je streslo zelo ga je streslo // s prilastkom zgornji, obli del česa sploh:povzpeti se na gorsko teme / teme kupole, oboka / teme loka ♦geom. teme točka ravninske krivulje, v kateri je ukrivljenost krivulje največja ali najmanjša; teh. teme zvara del zvara ob stiku zgornjih robov zvarjenih delov
2. star. najvišja zgornja ploskev (kmečke) peči:sušiti na temenu