tendénca -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja: germanizatorske tendence; tendenca po obnovi starega / publ. v odnosih med državama prihajajo vse bolj do izraza nasprotujoče si tendence želje, hotenja
  2. 2. kar ima namen doseči prepričevalen učinek, navadno v umetniškem delu: tendenca romana je pokazati nesmiselnost vojne; komedija brez političnih tendenc
    ● 
    publ. izvoz kaže tendenco naraščanja narašča; publ. spoznati tendenco odloka namen; publ. materialistična tendenca znanstvenih disciplin usmerjenost, usmeritev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek