• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ténor -ja m (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž., navadno s prilastkom vodilna, glavna misel: ideološki tenor članka, predavanja
  2. 2. jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: sestaviti tenor; tenor odločbe, sodbe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek