• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

teorém -a m (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. trditev, ki je izpeljiva iz danih aksiomov: dokazati, postaviti teorem; logični, politični teoremi; teoremi italijanske renesanse
  2. 2. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel; izrek: teoremi o skladnosti trikotnikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek