• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

teptánje -a [tuditəp] s (ȃ) glagolnik od teptati: teptanje snega / škoda zaradi teptanja trave / teptanje pravic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek