• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

terénec -nca m (ẹ̑) 

  1. 1. žarg. kdor dela na terenu: terenci dobivajo poseben dodatek
  2. 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec na terenu: veliko terencev je odšlo v partizane; sestanek terencev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek