• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

težáčiti -im nedov. (á ȃ) 

  1. 1. redko biti za težaka: težačiti gospodi, pri kmetih
  2. 2. knjiž. opravljati težaška dela: težačiti na tujem
  3. 3. žarg. sitnariti, biti nadležen: če si bom sposodil njegov radio, bo spet težačil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek