1. s svojo težo povzročati komu težave pri gibanju, premikanju:nahrbtnik ga teži, zato hodi počasi; mokra obleka jih je težila
2. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje:nekaj ga teži; teži ga občutek, da je odvisen od drugih; brezoseb. teži ga, da zaradi bolezni ne more nič delati / ekspr. ta spomin mu teži srce / z oslabljenim pomenom: žalost ga teži zelo je žalosten; skrbi ga težijo zelo je v skrbeh
3. s predlogom biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču:okoliške vasi težijo k mestu; težiti proti pokrajinskemu središču // biti usmerjen k čemu sploh:rastline težijo k svetlobi / težiti v različne idejne smeri
4. s predlogom prizadevati si doseči, uresničiti kaj:država teži k obnovitvi zgodovinskih mej; človek teži po spoznanju resnice; težiti za nedosegljivim ● ekspr. vest ga teži ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; žarg. kaj pa težiš sitnariš, si nadležen
težèč -éča -e:po nedosegljivem težeč človek; k napredku težeče sile; nastala je težeča tišina