tíčica -e ž (ȋ; drugi pomen tudi í) 

  1. 1. manjšalnica od tica: bilo je vse zeleno in tičice so pele / tičico so odkrili in zaprli; bila je prava tičica, nihče ji ni bil kos
  2. 2. etn. obredno pecivo za božične praznike v obliki ptice, znano na Dolenjskem: peči tičice; okrasiti poprtnik s tičicami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek