tiholázec -zca (ȃknjiž., ekspr. 

  1. 1. tiho hodeč človek: tiholazec se mu je približal na dva metra / za njim so poslali tiholazca
  2. 2. neodkrit, potuhnjen človek: bati se tiholazcev; spletkarski tiholazec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek