• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tiholáziti -im nedov. (á ȃ) knjiž., ekspr. 

  1. 1. tiho hoditi: tiholazil je kot tat, da je ne bi prebudil
  2. 2. neodkrito, potuhnjeno se vesti ali govoriti: tiholazil je, da bi se ji prikupil; pred nami ti ni treba tiholaziti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek