• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tímpanon -a m (ȋ) um. 

  1. 1. trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča: arhitrav in timpanon
  2. 2. ploskev med preklado in lokom nad portalom, nadvratno čelo: timpanon gotskega portala; timpanon z reliefi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek