1. nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje:raki imajo dva para tipalk; tipalke metulja; pren., ekspr. proizvajalci avtomobilov so iztegovali svoje tipalke na različne trge
2. elektr. priprava z izolirano konico za merjenje električne napetosti:s tipalko se dotakniti obeh polov baterije
Dostopnost