tjàvendán in tjà v en dán prisl. (ȁ-ȃnav. ekspr. 

  1. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan; ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan
  2. 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan
  3. 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan; živela je tjavendan; sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek