tlačílka -e [tudiu̯kž (ȋ) 

  1. 1. stroj ali naprava, ki (zelo) dvigne tlak tekočine, plina: uporaba tlačilk / vodna tlačilka; zračna tlačilka za kolo
     
    avt. vbrizgalna tlačilka za razprševanje goriva; grad. tlačilka za beton, malto; strojn. mazalna tlačilka priprava, pri kateri gre mazivo pod tlakom iz zbiralnika na mazna mesta
  2. 2. ženska, ki tlači: tlačilke zelja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek