tláčiti -im, in tlačíti in tláčiti -im nedov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. povzročati, da kaj zaradi pritiska
a) zavzema manjši prostor:tlačiti seno na vozu; tlačiti zelje / tlačiti ilovico z nogami
b) spreminja prvotno obliko, položaj:ne tlači klobuka; s hojo, valjanjem tlačiti travo // povzročati, da se kaj mehkega zaradi pritiska stisne, razleze:tlačiti grozdje, sadje; tlačiti kuhan krompir, peso za prašiče
2. s prislovnim določilom s silo dajati, spravljati kaj v kaj, navadno brez reda:tlačiti perje, volno v blazino; tlačiti obleko v nahrbtnik; ded si je tlačil tobak v pipo / tlačiti si srajco za hlače / ekspr.: tlačiti knjige na polico, v torbo; skrivaj si je tlačil orehe v žepe; pren. tlačiti znanje v glavo // ekspr. hitro, veliko jesti:tlačiti hrano vase; tlačiti se z žganci / tlačiti si kruh v usta
3. ekspr. povzročati, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru:jetnike so tlačili v klet; vsi so se tlačili v dvorano / tlačili smo se skozi ozka vrata / ob tej uri se v avtobusu vedno tlačimo gnetemo, prerivamo
4. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju:oblast je tlačila kmete; narodno, politično tlačiti
6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen stanja, kot ga določa samostalnik:tlači ga naduha; tlačila jih je revščina; tlači jo samota, skrb / ponoči jo je zopet tlačila mora; nesreča mu je tlačila srce ● evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. ni vreden, da zemljo tlači slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. te razmere so ga tlačile k tlom ga delale nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. vse tlači v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi ♦ teh. s tlačilko dvigovati tlak tekočine, plina
tlačèč -éča -e:otresti se tlačečega občutka tesnobe
tláčen -a -o:braniti tlačeno pravico; zatirano in tlačeno ljudstvo; sam.: upor izkoriščanih in tlačenih
Dostopnost