• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tobákar -ja m (ȃ) 

  1. 1. ekspr. kdor (rad) kadi tobak: hud tobakar je
  2. 2. star. tihotapec tobaka: preganjati tobakarje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek