• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

točíti -ím nedov. (ī í) 

  1. 1. star. kotaliti, valiti: otroci točijo obroče; jabolka se točijo po bregu / veter toči mlin vrti
  2. 2. nar. zibati, gugati: pestunja je točila zibelko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek