• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

togotljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: že od nekdaj je bil togotljiv; postati togotljiv
  2. 2. ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togotljivo kričanje, vedenje

togotljívo prisl.: togotljivo govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek