tokóven tudi tókoven -vna -o prid. (ọ̄; ọ̑) nanašajoč se na tók: tokovna smer / tokovni pojavi
 
elektr. tokovni impulz; tokovni krog števca, merilnega instrumenta del števca, merilnega instrumenta, skozi katerega teče merjeni tok; tokovni odjemnik naprava za odvzemanje električnega toka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek