tolažíti in tolážiti -im, in tolážiti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen:mati tolaži jokajočega otroka; tolažiti se s srečnim naključjem / tolaži nas misel, da se kmalu vrneš / saj bo bolje, jo je tolažil
2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači:tolažiti lakoto; z vinom si je tolažil žejo
3. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito:tolažiti jezo, žalost / tolažiti bolečino
tolažèč -éča -e:tolažeč jo, je marsikaj obljubil; tolažeče besede; prisl.: tolažeče prigovarjati
Dostopnost