• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tolažljív -a -o prid. (ī í) ki tolaži: njen glas je bil tolažljiv; tolažljiva misel, novica

tolažljívo prisl.: tolažljivo reči; sam.: povedati kaj tolažljivega



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek