tolažník -a (í) kdor tolaži: mož ji je bil tolažnik in spodbujevalec; tolažnik obupanih; tolažnik v žalosti / ekspr. spanec tolažnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek