• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tolkáč -a [u̯k] m (á) 

  1. 1. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi: mečkati krompir, peso s tolkačem; lesen tolkač; tolkač za poper
  2. 2. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: potrkati s tolkačem; medeninast tolkač
  3. 3. muz. krajša lesena ali kovinska palica z glavico na koncu, s katero se tolče na tolkalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek