tónf -a in tònf tônfa (ọ̑; ȍ ó) nar. tolmun: v potoku je več tonfov; globok tonf / kopati se v tonfu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek