1. izginjati pod (vodno) gladino:kamen je hitro tonil
2. ekspr., s prislovnim določilom izginjati, izgubljati se:pot je tonila v mraku; udarci so tonili v hrupu / resnica tone v množici besed
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z vizraža nastopanje stanja osebka, kot ga določa samostalnik:toniti v spanje; toniti v žalost / njegovo ime je tonilo v pozabo ● ekspr. dežela je med vojno tonila v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; ekspr. sonce tone za goro zahaja; redko geologi ugotavljajo, da mesto polagoma tone se pogreza
tonèč -éča -e:toneč v spanje, ni ničesar več slišal; toneča ladja; toneče sonce