1. ki slabo reže, seka:top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo ●topa stran noža rezilu nasprotna stran
2. ki nima (ostre) konice:top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki:top zadah po trohnobi; topa bolečina // ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas:top padec, udarec; topo pokanje z bičem // nizek, nezveneč, zamolkel:top glas, zvok
4. neobčutljiv za zunanje dražljaje:gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje
5. ki je brez volje, zanimanja:top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu
6. knjiž. neumen, omejen:top človek; bistri in topi učenci / tope besede ♦ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni
tôpo in topó prisl.:topo gledati predse; nesrečo je topo prenašal; topo udarjati; starčevsko topo mežikati