topéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

  1. 1. postajati top, manj oster: rezilo topi
  2. 2. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti jim topijo
  3. 3. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: zaradi enoličnega dela je začel topeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek