topoúmen -mna -o prid. (ú ū) ekspr. neumen, omejen: topoumen človek / topoumno občudovanje

topoúmno prisl.: topoumno govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek