1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela:izbrati tovariše in tovarišice za odpravo; tovarišica pri igri // ženska v razmerju do moškega, s katerim živi v življenjski skupnosti:našel si je dobro tovarišico / življenjska tovarišica // ženska v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh:svoji tovarišici je zašepetala nekaj na uho; tovarišica v sobi
2. ženska v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj:poklicne tovarišice je niso podprle; obrniti se na tovariše in tovarišice v stranki / ekspr. čebela z brenčanjem privablja tovarišice druge čebele
3. ženska v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži:njene tovarišice malo vedo o življenju; šla je s tovarišico na ples
4. naslov za odraslo žensko:na sestanek je prišlo le nekaj tovarišic; predstaviti neznane tovarišice / kot nagovor tovarišice in tovariši, začenjam sejo; kot pristavek k imenu, poklicu: tovarišica profesor(ica); tovarišica ravnateljica
5. žarg., šol. učiteljica, profesorica:dobiti ob polletju novo tovarišico; tovarišica za slovenščino ♦ etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica
Dostopnost