• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tóžen1 -žna -o prid., tóžnejši (ọ́ ọ̄) star. 

  1. 1. otožen, žalosten: tožna zapuščena mati / tožen izraz, pogled / tožen spomin
  2. 2. žalosten, težek: tožna usoda / tožno življenje / tožni časi

tóžno prisl.: tožno klicati; tožno lepa pesem / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku tožno mu je bilo živeti samemu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek