• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tóženec -nca m (ọ́) 

  1. 1. kdor je tožen, obtoževan: iz tožnika je postal toženec
  2. 2. jur. oseba v sodnem postopku, ki je tožena: zastopati toženca; sprejeti ugovore toženca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek