• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tožílka -e [u̯kinlk] ž (ȋ) ženska, ki koga toži, obtožuje: tožilka je pri očetu zahtevala kazen za pretepaškega sina
♦ jur. javna tožilka predstavnica javnega tožilstva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek