• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tožljív -a -o prid. (ī í) 

  1. 1. ki rad toži, zatoži: tožljiv sošolec; tožljiva ženska
  2. 2. knjiž. za katerega se lahko toži: tožljivi izrazi; tožljivo žaljenje koga
  3. 3. star. otožen, žalosten: zmeraj je sam, zmeraj tožljiv
    ●     star. od zaspanosti tožljiv otrok cmerav



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek