1. knjiž. ki presega naravno, zemeljsko; nadnaraven, nadzemeljski:iskati tolažbe v transcendentalnih upih; vera v nesmrtnost duše in transcendentalne sile
2. filoz., po Kantu nanašajoč se na pogoje spoznavanja, neodvisne od izkustva:logika in matematika sta transcendentalni znanosti / transcendentalna metoda; transcendentalna zavest / transcendentalna filozofija // ki je pred izkustvom in ga omogoča:človekova možnost govorjenja je transcendentalna; transcendentalno spoznanje / človekov transcendentalni svet
3. knjiž. nedoumljiv, nespoznaven:umetniško delo transcendentalne globine; transcendentalno bivanje človeka // od stvarnega, čutno zaznavnega zelo oddaljen:realistična in transcendentalna podoba življenja / transcendentalno omalovaževanje družbenih vprašanj; sam.: nasprotje med stvarnim in transcendentalnim
Dostopnost