• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

transmutácija -e ž (á) 

  1. 1. kem. sprememba enega elementa v drugega zaradi radioaktivnega sevanja: transmutacija urana / transmutacija atomskega jedra
  2. 2. knjiž. sprememba, pretvorba: transmutacija vodne energije v električno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek