1. med. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile; poškodba:udarec je povzročil travmo; zlomi, opekline in druge travme / akustična travma ki jo povzroči hrup, pok; porodna travma ki nastane pri porodu
2. psih. duševna motnja zaradi (duševnega) pretresa:osvoboditi, rešiti se travme; očitki so v njem povzročili travmo; preboleti travmo / duševna travma
3. knjiž. zelo hudo, zelo težko doživetje:vojni poraz je bil dolgo narodna travma; spremlja ga travma grozovitega prizora; travme iz otroških let
Dostopnost