• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trdokóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. 

  1. 1. neroden, okoren: trdokoren, a dobrodušen človek
  2. 2. trmast, svojeglav: bil je trdokoren, niso ga mogli pregovoriti

trdokórno prisl.: trdokorno se je držal pravil; trdokorno se premikati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek