• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

trebíti in trébiti -im, tudi trébiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́) 

  1. 1. odstranjevati odvečno iz česa: trebiti mlad gozd; spomladi trebijo njive in travnike / trebiti jarke / trebiti ribe odstranjevati jim drobovje; trebiti fižol, solato / trebiti drevje mahu, suhih vej odstranjevati mah, suhe veje z njega
  2. 2. povzročati, delati, da kaj na določenem mestu ne obstaja več: trebiti plevel; trebiti kamenje z ledine / trebiti gozdove in delati njive iztrebljati

trebíti se in trébiti se, tudi trébiti se 
  1. 1. redko iztrebljati se: čebele se ob prvem pomladanskem letu trebijo
  2. 2. vet. izločati po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se trebi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek