trézniti -em nedov. (ẹ́) 

  1. 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: trezniti pijanega človeka; hoja in mraz sta ga počasi treznila / pijan je razgrajal in zdaj ga treznijo v zaporu
  2. 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: pametne besede so ga treznile / življenje ga je s svojimi težavami treznilo

trézniti se 
  1. 1. postajati trezen: popil je močno kavo in se počasi treznil
  2. 2. ekspr. postajati razsoden, preudaren: človeštvo se po atomskih katastrofah trezni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek